Lebdeče podobe

Vabilo Triglav
Meta Šolar, Narcissus ocean, 2018, 100 x 200 cm, detail

Vabilo Triglav

Akademska slikarka Meta Šolar spada v mlado generacijo likovnih ustvarjalcev. Njena dela kažejo na poglobljeno poznavanje in razumevanje zgodovine likovne umetnosti, kar ji omogoča, da ostaja v kontekstu ohranjanja in nadgradnje klasičnega likovnega izročila, hkrati pa je odločna in predana ustvarjalka sodobne različice nove figuralike. Njeno osrednje ustvarjalno zanimanje pripada človeški figuri. Kljub odločitvi za v zgodovini umetnosti najbolj eksploatirano tematiko, je do nje našla samosvojo pot, ki ji omogoča raziskovanje slikarskega medija na eni strani, na drugi pa vsebinsko raziskovanje človekove identitete, odnosov in psiholoških stanj, pa tudi možnost samozavedanja in odkrivanja lastnega jaza.

Prisega na ženske like, ki so realni, prepoznavni. Veristično sledi telesnim danostim in prepričljivo modelira njihovo pojavnost ali pa jo zajame le v tekočo obrisno linijo, jo delno poenostavi in splošči. Vedno jih podaja v prezentativni jasnosti. Ob tem išče likovne načine, s katerimi o figuri spregovori avtorsko svojstveno. Predvsem »skriva« obraze, ki so identifikacijsko najbolj močan del človekove podobe. Nadene jim »maske«, čeznje povleče slikarsko tkanino različnih vzorcev, od geometrijsko ostrih do organskih, bujno cvetočih, jih delno prekriva, nanje usmerja pogled z zadnje strani ali jih predstavlja kot odsev v zrcalu. Naredi jih skrivnostne, neznane in irealne. Pomemben segment zastiranja igrajo tudi ritmično ubrani nanosi barvnih sledi. Ti preplavljajo obraze ali telesne dele, v nekaterih rešitvah pa zajamejo ozadje ali pa celotno slikovno polje in mu dajejo posebno atmosferičnost. V tovrstnih sledeh čutimo manifestacijo prvinskega utripa slikarskih mikro struktur, morda pa nas vodijo celo v bližino zaznav sodobne digitalne tehnologije. Segmentirane linije barvnih nanosov so pomembno likovno-izrazno in hkrati vsebinsko-sporočilno sredstvo, zato ne le zakrivajo, ampak dajejo prizorom živost in jih spreminjajo v pulzirajoče predstave.

Metine slike so medijsko čiste, slikarsko prvinske in nastajajo v žlahtni tehniki olja na platno. Likovno bogastvo se poraja ob različnih načinih in pristopih likovne vizualizacije, ki sega od premišljenih do sproščenih sledi. Avtorici je blizu koloristična pestrost, prisega na živost in moč posameznih barvnih imenovalcev ter se poslužuje dinamičnih in celo nenavadnih barvnih soočanj. Tako preigrava raznolike možnosti barvnega komponiranja. Ploskve rada barvno izčiščuje in s homogenostjo dosega njihovo dodatno intenziteto. Enotnost pa pogosto »zmoti« z dodatno slikovno opno, ki predstavlja vzorčenja različnih vrst ali pa naredi še korak naprej in na fizični ravni, z večdelnimi slikovnimi kompozicijami, razgradi figuro.

Meta Šolar z notranje uravnoteženimi deli dokazuje, da so njene podobe rezultat dobe, predvsem pa njene osebne, izrazito intimne likovne poetike. Izpričuje, da figura nikakor ni slikarski anahronizem, ampak je še vedno avtonomna likovna zvrst, ki omogoča obče narediti intimno, nevidno narediti vidno ter občuteno sintetizirati v slikarski instrumentarij. In omogoča ji povedati tisto več – svojo zgodbo in svoje občutje. Pri tem prestopa v domišljijske in nadrealistične sfere. Njene portretne izbranke so vidne, še vedno pa enigmatične in neznane, saj sta njihova najbolj pomembna identifikacijska segmenta, kot sta obraz in koža, zakrita ali avtorsko svojstveno preoblikovana in s tem nenavadna. Tako je na prvi pogled gledalcu onemogočen stik s protagonistkami dogajanja. A avtorica se vendarle v teh sporočilnih figurah ukvarja tudi s fenomenom gledalčevega pogleda. Od njega je odvisno, kako zaživijo odkrito-zakrite, klasično-(post)modernistične, predvsem pa depersonificirane lepotice. Ob njih pogosto nastopajo tudi mačke. »Kaj ve mačka o Monetu,« se sprašuje avtorica na en izmed svojih slik. Mi pa si lahko postavimo dodatno vprašanje: Kaj ve o upodobljenkah? Je morda v teh živalskih likih prisoten skriti in simbolno podan odvod slikarkinih misli?«

 

Anamarija Stibilj Šajn

VI. Bienale neodvisne ilustracije

image1-14

16. oktober – 20. november 2017 l Kino Šiška + DobraVaga
Odprtje: 16. 10. 2017 ob 20:00, Kino Šiška

Oktobra bo v Kinu Šiška potekala VI. edicija Bienala slovenske neodvisne ilustracije, ki tudi tokrat gosti več kot 20 umetnikov in umetniških kolektivov iz Slovenije in tujine, ki ustvarjajo na presečiščih med umetnostjo, oblikovanjem in sodobno ilustracijo.
V sklopu Bienala bo 23. 10. – 20. 11. v Dobri Vagi prodajna razstava originalnih del 30-ih avtorjev projekta Allstars. Projekt gradijo avtorji preteklih Bienal od leta 2007 dalje. Razstavo bo spremljala promocija novo izdane vizualne knjige Allstars in spremljajočega zina Primoža Zorka.

Izbrani avtorji VI. Bienala neodvisnih so:
Evgen Čopi Gorišek, Gašper Kunšič, Helena Tahir, Irena Orel, Ivana Bajec, Jan Pogorelec, Luka Seme, Martin Mejak x Neža Jurman, Matevž Sterle, Meta Šolar, Milica Golubović, Nataša Seršen Popovič, Nevena Aleksovski, Rok Kleva Ivančič, Simon Kocjančič, Sretan Bor, Stipan Tadić, Tinka Leskovšek,  Pirate Piška, Uroš Vnuk, Katarina Goltez

Vabimo vas, da se nam pridružite in odkrijete, kaj vse sodobna ilustracija je, in kaj vse bi lahko bila!


Allstars: Prodajna razstava
23. 10. – 20. 11. 2017 l DobraVaga
Odprtje: 23. 10. 2017 ob 20:00
DobraVaga, Ljubljana

Prodajna razstava originalnih del 30-ih avtorjev projekta Allstars.


Več tukaj.

Sportina XYZ

 

Moja slika Hiding / disappearing bo to sezono krasila izložbe trgovin Sportina XYZ. Lahko si jih pogledate v City parku v Ljubljani.


One of my paintings Hiding / Disappering will be part of the displays of Sportina XYZ shops in Ljubljana, Slovenia and other countries.

 

Slikarska kolonija / Art colony

V začetku avgusta sem se udeležila slikarske kolonije na Lancovem, organiziralo jo je KUD Velika Narava. Bilo je prav prijetno slikati v družbi, na prostem.. Ni bilo vse rožnato, vendar sem v resnici zadovoljna z dogajanjem.

At the beginning of August I attended an art colony here in Lancovo near Radovljica. It was organised by KUD Velika Narava. I enjoyed painting outside and in company. It was not perfect, but when I look back, I thing it was pretty good.

IMG_5334_2

Naslikala sem še enega od portretov brez obraza, torej od zadaj. Tokrat sem naslikala kolegico slikarko Evo Lučko Kozak. Poleg realistične podobe, sem naslikala še bolj ilustrativno verzijo, pri kateri sem se poigrala s skritim motivom, ga najdete?

Poleg tega pa še nekaj bolj sporščenih akvarelov.

I painted another of my faceless portraits, from the back. This time I painted my fellow artist Eva Lučka Kozak. I painted a realistic version and then also a fun more illustrative  type as well. In this I hid a motive, can you find it?

And of course I painted some relaxed watercolors as well.